Razpon: 200 cm
Dolžina: 96 cm
Teža: 1,3 kg
Pomožni motor: Enya 1,6 ccm
Konstrukcija: lesen trup, krila s stiroporno sredico
Namen: Začetniški jadralni model za učenje letenja. Imel je krmiljeno le smer in višino. Pomožni motor je bil postavljen na nosilcu nad krilom. Model se je lahko dvigal z visokim štartom, pomožnim motorjem ali na pobočju.
Model, narejen po KIT kompletu, ki ga je izdeloval slovenski modelar, je bil resnično uspešen. Z njim sem opravil kar uspešno šolanje. Preprosta konstrukcija mi ni delala preglavic, sem se pa prvič srečal s prekrivanjem s folijo. Prve polete sem opravil z bližnjega hriba, enako kot model Junior. Zaradi že pridobljenih izkušenj, sem z modelom lahko kar hitro uspešno jadral. Sledilo je štartanje z vrvico, ki sem ga izpopolnil tako, da sem uporabil škripec. 
Zelo uspešno letenje s tem modelom je navdihnilo še nekaj prijateljev iz vasi, da smo postali kar dobra modelarska ekipa. Mislim, da smo pokupili kar vso zalogo Kit kompletov tega modela. Sprva smo modele startali z vrvico, toda to je počasi postalo naporno. Prijatelj se opogumi in kupi motorček Enja s prostornino 1,76 ccm. Seveda smo vsi ostali sledili njegovemu nakupu. Nad krila smo zmontirali gondolo in nanjo motor. 
Ker motor ni imel RC uplinjača, je imel le nastavljanje končnih vrtljajev, velikost rezervoarja pa je določala čas delovanja motorja, ki se je vrtel okoli 5 minut. To je bilo več kot dovolj, da smo z modelom leteli skoraj kot z motornim. 
Po preteku par minut smo model spravili na čim višjo višino in nato z ugasnjenim motorjem jadrali. Čeprav je gondola z motorjem prispevala kar veliko upora, smo velikokrat uspeli z modelom ostati v termiki tudi do pol ure.
Zaradi bližine Jamnika, kjer so takrat predvsem kranjčani veliko leteli na pobočniku, smo se tudi mi hitro ogreli in poskusili tudi to zvrst jadranja. Čeprav model ni bil primeren za tako letenje, pa smo z njim naleteli kar veliko ur. Ni nas motil niti severni veter, v katerem je bilo letenje kar muka, včasih smo leteli celo vzvratno. Zaradi majhne teže in sunkovitega vetra smo modele bolj poskušali obdržati v zraku kot leteli.
Na tem pobočju se je zgodilo kar veliko strmoglavljen. Neko nedeljo dopoldne sem odšel letet na Jamnik. Čeprav je bila termika še dokaj šibka, sem z modelom kar lepo jadral. Ko pa sem se odpeljal malo dlje, pa je model prešel v oster zavoj in v špirali do tal. Na srečo je bil model dokaj trpežen in je taka strmoglavlenja uspešno preživel. Vsakič, ko sem preletel nad isto točko se je model enako odzval. Pa kakšnih petih strmoglavljenjih sem le obupal in počasi začel verjeti v radijske motnje. Ko sem nato doma odprl oddajnik, sem hitro ugotovil to motnjo. Žička, ki je povezovala oddajni modul in anteno je bila staknjena. Neverjetno, da je 5 cm dolga antena, kolikor je bila žička dolga, imela domet še vedno okoli 200 metrov.
Na Jamniku je bilo še kar nekaj nesreč, ki pa se na srečo nikoli niso končali s popolno izgubo modela. Nekoč sem povabil svoja šefa iz službe na letalni dan. Želel sem jima pokazati moj hobi in tako smo se s tem modelom znašli na polju za vasjo. 
S pomožnim motorjem sem model dvignil na zadostno višino, nato pa oddajnik predal mojemu učencu. Ker je model lepo letel, še lepše pa, če si pustil ročice na komandi pri miru, sta se moja nadrejena učenca hitro naučila osnov in nekako križarila po zraku. Celo popoldne smo tako uspešno križarili, dokler se nista toliko opogumila in pričela z izvajanjem lupingov. Ampak ne samo enega. 
Enostavno je bilo potegniti za ročico višine in gledati kako model iz enega lupinga prehaja v drugega. Sicer je bilo nekaj težav potem iz akrobacije lepo speljati model, ampak bil sem v bližini in poskušal preko rame reševati primer. Enkrat pa se glavni šef odloči za serijo lupingov in model vedno bolj izgublja na višini, dokler … ja dokler niso bila tla prenizko in model je vrtal petrolej. Njegova izjava je bila "Ali sem bil samo toliko visoko!" To je dokaz kako majhen zorni kot gledanja ima modelar začetnik. Od modela so ostala cela le krila, trup in repne površine pa zmaličene, da jih ni bilo vredno več popravljati.
Krila še vedno hranim za spomin, ostalo pa je šlo le še v peč.
