Razpon: 270 cm
Dolžina: 117 cm
Teža: 2,9 kg
Konstrukcija: GFK trup, krila s stiroporno sredico
Namen: Športni jadralni model za letenje na pobočju. Krmiljene površine so bile smer, višina in nagib. Zaradi takrat uporabljene konstrukcije pa so bili vsi servomotorji, tudi za nagib, montirani v trupu.
Ta model si ne zasluži tako visoke zaporedne številke, saj je bil zgrajen zelo zgodaj. Opravičilo za tako visoko številko pa je njegova preobrazba, saj ima model dva obdobja. Trup sem dobil od prijatelja modelarja, njegov namen pa je bil za model kategorije F3B. Na tem modelu sem najprej izdelal krila iz reber, vendar se mi je konstrukcija zdela preveč krhka in sem začel razmišljati o stiroporni sredici. 
Krila iz reber sem podaril prijatelju, ki je imel enak trup. Ta krila je uspešno dogradil in nekaj časa letel. Glede konstrukcije so se izkazala kot dovolj trdna, dokler se enkrat v zavoju ni iz enega krila preprosto odluščila folija. Po temeljitem pregledu razbitin modela smo ugotovili, da kolega sploh ni ločil zaščitne folije pred likanjem. Neverjetno, da se je folija sploh prijela na krila.
Po tem dogodku sem bil trdno prepričan, da izdelam krila s stiroporno sredico. Takrat sem s temi krili oral ledino na področju rezanja stiropora in veliko 
poskusov je bilo potrebnih, da je ena serija dokaj uspešno uspela. Krila sem oblekel v koto furnir in jih stisnil z obtežitvijo. Tako narejena krila so bila samo polakirana, saj je bila prevelika površina za nabavo folije. Ta model pa je bil narejen še po starem načinu saj so bili vsi servomotorju nameščeni v trupu in nato z bovdi povezani do krmil. Zaradi tega so se eleroni na krilih vedno zatikali, nevtralna lega pa je bila vedno nekam premaknjena. Model je nekaj časa počival z namenom, da najdem boljšo rešitev, dokler se nisem razjezil in nanj nad krila namontiral pomožni motor. S tako konfiguracijo sem opravil kar nekaj uspešnih letov, dokler se enkrat ni zataknila višina in model je treščil v koruzo. Ta je ublažila padec, vendar se je vseeno zlomilo eno krilo.
Zaradi dobrih izkušenj v zraku sem se odločil da model predelam. Krila sem zlepil in ojačal s tkanino, servomotorje pa sem zmontiral v krila. Ta tehnika vgradnje servomotorjev se je takrat kot naročena pojavila in sem jo uporabil. Model sem prebarval in pripravljen je bil za let.
Neko lepo soboto sem se z ženo (takrat še punco) odpravil na Jamnik. Veter je bil odličen, vzgornik pa močan in vržem model. 
Lepo se je zapeljal in začel pridobivati višino. Nad grebenom sem vadil osmice in užival v res mirni vožnji. Po kakšni slabi uri se moja boljša polovica nekako naveliča sedeti v senci in začne nergati, da bi bilo počasi dovolj mojih uživancij. Ves navdušen se odločim narediti še en fascinantni prelet. Model usmerim navzdol, da pridobi hitrost, ko pa sem hotel model poravnati, višina ni prijela. Bovden v trupu se je zaradi velike sile na višinski stabilizator odklonil in višina je prijela le toliko, da je model zgrašil greben hriba in oddrvel po hribu navzdol. Seveda je hriba nekje konec in tam je bilo konec tudi z modelom.
