Modelarstvo je zelo lep šport, ki ni poceni, vendar s pravilnim pristopom lahko veliko privarčujemo in uspešno napredujemo. Veliko začetnikov naredi osnovno napako pri nakupu opreme ali modela ter si s tem oteži učenje letenja. Napačen pristop bodočega modelarja le odvrne od tega športa, saj je treba veliko delov dokupiti in na koncu, ko stroški že zelo narastejo in jim ni videti konca, začetnik raje opusti ta šport. Prav začetnikom je namenjen ta članek, da se seznanijo s prvimi koraki v RV modelarstvo.
Veliko začetnikov si kupi prvi model v zelo nizkem cenovnem razredu. Ti modeli so ponavadi igrače in ne pravi letalski model. Z njim se praktično ne da naučiti leteti, saj model vodi modelarja in ne modelar modela. Slaba vodljivost, majhen doseg naprave in cenena oprema so razlog, da so taki modeli primerni za otroke, ki ga po parih neuspešnih štartih lahko vržejo v koš za smeti. Tudi izkušeni modelarji s takim modelom letijo zelo težko in ponavadi je vodljiv le toliko, da z veliko izkušnjami v letenju z modeli, igračo spravijo na tla brez poškodb.
Kako začeti?
Začetnik, ki bi se rad začel ukvarjati s tem športom naj pred prvim nakupom obišče kakšnega bližnjega izkušenega modelarja in se posvetuje z njim, kaj potrebuje in koliko bo za to treba odšteti. Po svojih izkušnjah in po 16 letih vodenja modelarskega krožka bom v tem članku poskušal opisati pravo pot začetnika, da mu bo ta šport prirasel k srcu in tudi lepo napredoval.
Velja pravilo, da za prvi model nikoli ne kupujemo modela, ki je posnetek pravega letala. Taki modeli letijo veliko slabše. Čeprav začetnika premamijo ravno takšni modeli pa se vseeno zadržite in ne kupite takega modela. Tržišče je polno modelov, ki so po zagotovilu proizvajalca namenjeni prav začetnikom, vendar je tudi tukaj treba biti previden, saj po mojih izkušnjah vsi res ne zagotavljajo tega.
Za prvi model je treba izbrati jadralni model s pomožnim motorjem. Včasih smo na jadralni model nad krilo namontirali pomožni eksplozijski motorček, ki je model dvignil na zadostno višino in nato jadral proti tlom. Danes so se elektro pogoni zelo razvili, zato je bolj smiselno uporabiti takšen pogon. Včasih je veljalo pravilo, da mora imeti začetniški jadralni model razpetino vsaj 2 metra, ki mu zagotavlja, da ni preveč nemiren v zraku zaradi vetra. To pravilo velja sicer še danes, vendar je nekaj modelov, ki imajo manjši razpon in so še vedno zelo primerni za začetnike. Ti modeli imajo vsi pomožni pogon z elektromotorjem.
Za prvi model je najbolje izbrati takega, ki je namenjen za začetnike, je lahko vodljiv in samostabilen ter prenese tudi trše pristanke. Najbolj primeren model za to je Easy Star. Model je iz trde pene, podobne stiroporu, vendar veliko trpežnejši. Deli so v večini že izgotovljeni in ga z malo truda lahko sestavimo v dveh urah. Model je zelo stabilen v letu in ga vodimo le z majhnimi popravki po smeri in višini. Pomožni motor mu zagotavlja štart na ravnini, lega nad trupom pa preprečuje morebitne poškodbe pogonskega dela pri trših pristankih.
• gradnja modela Easy Star.
• učenje letenja z modelom Easy Star.
Nadaljevanje učenja letenja
Pravilo med modelarji je, da nek model letimo toliko časa, dokler ga popolnoma ne obvladamo in nas v zraku že dolgočasi. Ponavadi traja tako obdobje okoli ene sezone letenja in si za naslednjo sezono preko zime že lahko omislimo nov model. Ta naj ima že vodljiva krilca na krilih za nagib, da osvojimo še to komando. Priporočljivo je, da ta model že sestavimo sami ali pa uporabimo komplet, kjer je že več stvari za sestavit. Lahko nadaljujemo tudi z jadralnim modelom s pomožnim motorjem, ki že ima vodljiva krilca na krilih.
Prav za ta namen sem sam skonstruiral model Cessna iz stiropora, ki je zelo enostaven za gradnjo, uporabite pa materiale, ki so lahko dostopni in poceni. Nekaj modelarjev se je s tem modelom naučilo leteti že kot s prvim modelom. S tem modelom že krmarimo komando nagiba, za lažje učenje pa nima komande smeri, ki ga nadomestimo z nagibom. Na tak način lahko hitro napredujemo in osvojimo komando nagiba, ki je bolj odzivna od smeri in zato tudi bolj vodljiva. S komando nagiba lahko model veliko bolj natančno vodimo in si dovolimo bolj zahtevne manevre v zraku.
Naslednji korak je lahko že motorni model, ki mora biti razpona vsaj 150 cm in ima podvozje vrste tricikel. To pomeni, da je eno kolo spredaj, dva pa zadaj. 
S tem podvozjem je veliko lažje vzletati in pristajati. Ravno pristanki so v tej fazi najtežja stvar za učenje, saj je treba model pripeljati nazaj na stezo. Izogibajte se nizkokrilnim modelom vse dokler dobro ne obvladate visokokrilnega. Visokorilni model je zelo samostabilen, nizkokrilni pa veliko manj, zato je treba za njegovo vodenje veliko več znanja in izkušenj. Šele, ko se z visokokrilnim modelom dolgočasite v zraku lahko izberete kakšen nizkokrilni model, ki je namenjen trenažnemu letenju ali letenju za zabavo. Tak model lahko že izvaja osnovne akrobacije in postane pravi užitek.
Modelarstvo
Ko se začnemo ukvarjati z modelarstvom je priporočljivo, da se pridružite bližnji skupini ali klubu. Tu se boste seznanili z ostalimi modelarji, izmenjali izkušnje in se družili s sebi enakimi. Tako druženje ima samo pozitivne izkušnje. Poleg tega, pa lahko postane letenje na bližnjem travniku tudi nevarno. Če več modelarjev leti v bližini in vsak na svojem terenu, se lahko zgodi, da letita dva modelarja hkrati na isti frekvenci. Tukaj nastopijo motnje v radijskem vodenju in lahko pride do izgube vodljivosti ali motenj v vodenju in model strmoglavimo. Pri tem moramo biti pazljivi, saj takšen leteč model ni igrača in lahko ob trku naredi veliko škode. Prav zaradi tega se nikoli ne leti blizu ljudi, daljnovodov in drugih ovir. Če se pridružite skupini, pa veste, da na sosednjem travniku sigurno ne bo nobenega modelarja, ki bi vam povzročal motnje.
